Ste se kdaj vprašali, zakaj se nekateri ljudje po 60. letu počutijo polni energije, drugi pa se že pri 45 zjutraj zbujajo utrujeni? Del odgovora se skriva v majhni molekuli, ki jo naše telo proizvaja samo, vendar je z leti proizvaja vse manj.
Imenuje se koencim Q10 – in morda ima večji vpliv na vašo energijo, kot si predstavljate.
Koencim Q10 je naravna molekula, ki jo najdemo praktično v vsaki celici našega telesa. Njegovo uradno ime, ubikinon, izhaja iz latinske besede ubique, kar pomeni »povsod«. To precej dobro opiše njegovo razširjenost v telesu, saj ga najdemo praktično v vseh tkivih – v srčni mišici, jetrih, ledvicah, možganih in mišicah.
Največ ga je tam, kjer telo potrebuje največ energije. Srčna mišica se skrči približno 100.000-krat na dan in deluje neprekinjeno vse življenje, brez odmorov in brez počitka. Prav zato vsebuje več koencima Q10 kot katerikoli drug organ.
Zanimivost
Koencim Q10 je bil prvič opisan leta 1957, ko ga je ameriški biokemik Frederick Crane izoliral iz govejega srčnega tkiva. Le dve leti kasneje je britanski biokemik Peter Mitchell pojasnil njegov mehanizem delovanja v celici, za kar je kasneje prejel Nobelovo nagrado za kemijo.
Kako nastane Q10 v telesu?
Da bi razumeli, zakaj ga lahko začne primanjkovati, je smiselno pogledati, kako nastaja. Koencim Q10 sicer sam po sebi ne spada med vitamine, čeprav se v marsičem obnaša precej podobno. Od vitaminov se razlikuje predvsem v tem, da ga naše telo zmore proizvajati samo in ga ne potrebujemo nujno pridobiti iz hrane. Nastaja v skoraj vseh celicah po zapleteni biokemijski poti, ki vključuje več kot deset encimskih korakov.
Za njegovo sintezo telo potrebuje:
- aminokislino tirozin (ali fenilalanin),
- vitamine B-kompleksa (B2, B3, B6, B12, folno kislino in pantotensko kislino),
- vitamin C in
- selen.
To pomeni, da je koencim Q10 eden od pokazateljev splošnega prehranskega stanja telesa. Če katerega od teh hranil primanjkuje, se zmanjša tudi sposobnost lastne proizvodnje Q10. Ta sposobnost se lahko zmanjša tudi s staranjem in ob določenih zdravstvenih stanjih. V takih primerih lahko potrebe telesa presežejo njegovo lastno proizvodnjo. Skupna količina koencima Q10 v telesu zdrave odrasle osebe znaša približno 500 do 1.500 mg.
Q10 sicer najdemo tudi v hrani, največ v govejem srcu in jetrih, sardinah, skuši, arašidih in soji. A količine, ki jih dobimo z običajno prehrano, so skromne. Ocenjuje se, da zahodna prehrana zagotovi le 3 do 6 mg Q10 na dan, kar je bistveno manj od tega, kar telo proizvede samo.
Kako deluje Q10 v telesu?
Q10 ima v telesu dve glavni vlogi. Prva je povezana z energijo, druga pa z zaščito celic pred oksidativnim stresom.
Vloga 1: Q10 je ključ do celične energije
Ena izmed najbolj osupljivih lastnosti koencima Q10 je njegova ključna vloga pri nastajanju energije. V vsaki celici poteka proizvodnja energije v posebnih celičnih strukturah, ki se imenujejo mitohondriji in si jih lahko predstavljamo kot majhne celične elektrarne. V njih poteka proces celičnega dihanja, ki hrano pretvori energijo, ki jo celice lahko uporabijo. Ta energija se shrani v obliki molekule ATP (adenozin trifosfat) – univerzalne energetske valute telesa.
Q10 je v tem procesu nenadomestljiv. V notranjosti mitohondrija deluje kot prenašalec, saj nosi elektrone vzdolž verige beljakovin in s tem omogoča, da se lahko energija sploh ustvari. Brez Q10 se ta veriga ustavi in celična elektrarna preneha delovati.
Dobra analogija je tovarna. Q10 je delavec, ki med posameznimi stroji prenaša material. Vsi ostali stroji so lahko v odličnem stanju, a če ni nikogar, ki bi material dostavljal od enega do drugega, se proizvodnja ustavi. Enako velja za Q10: brez zadostne količine Q10 celična elektrarna ne more delovati, ne glede na to, kako dobro je sicer oskrbljena s hrano.
Rezultat tega zapletenega procesa je ATP – energija, ki poganja srčno mišico, možgane, ledvice in mišično gibanje. Telo vsak dan ustvari in porabi količino ATP, ki je enaka naši telesni teži. In prav koencim Q10 je ključen za ta vsakodnevni cikel brez katerega ne moremo živeti.
Vloga 2: Q10 je pomemben antioksidant, ki ščiti celice
Nastajanje energije v celicah pa ni brez stranskih učinkov. Vsakokrat, ko celica pretvori hrano v energijo, nastanejo tudi tako imenovani prosti radikali oziroma nestabilne molekule. Čeprav so nekatere količine prostih radikalov za normalno delovanje telesa celo potrebne, lahko njihov presežek poškoduje beljakovine, maščobe in celo DNK.
Tukaj pride do izraza druga vloga koencima Q10. Deluje kot antioksidant neposredno v celičnih membranah, torej tam, kjer je oksidativni stres najmočnejši. S svojim antioksidativnim delovanjem nevtralizira proste radikale, preden povzročijo trajno škodo. To je še posebej pomembno v organih, ki delujejo brez premora, kot sta srce in možgani, saj tam nastaja več energije in posledično tudi več obremenitev za celice.
Q10 ima zato dvojno vlogo: pomaga pri nastajanju energije in hkrati prispeva k zaščiti celic. Ta kombinacija postane še posebej pomembna z leti, ko se zaradi stresa, okolja in naravnih procesov staranja oksidativni stres povečuje.
Telo ga že proizvaja. Zakaj bi ga potem še dodajali?
To vprašanje je povsem na mestu. Na prvi pogled se zdi logično, da dodajanje Q10 ni potrebno, če ga telo že samo proizvaja. V praksi pa se pokaže, da to ni vedno dovolj.
-
- Staranje: Q10 se začne postopoma zmanjševati že po 20. letu starosti. Srce pri 80-letnem človeku vsebuje le okoli polovico Q10 v primerjavi s srcem 20-letnika. Zato starejši pogosto čutijo, da jim zmanjkuje moči.
- Povečane potrebe: Stres, intenzivna fizična aktivnost, bolezni ali povečana telesna teža lahko povečajo porabo Q10. Telo tekmuje samo s seboj: porabi ga hitreje, kot ga lahko naredi.
- Statini: To je morda najmanj znana, a zelo konkretna težava. Zdravila za zniževanje holesterola (statini) zavirajo delovanje encima, ki igra ključno vlogo v sintezi tako holesterola kot Q10. To pomeni, da statini posredno zmanjšajo lastno proizvodnjo Q10. Prav zato se bolniki, ki jemljejo statine, pogosto pritožujejo nad utrujenostjo in bolečinami v mišicah.
Pri 80 letih ima srce le polovico Q10 v primerjavi z 20-letnim človekom. Prav zato starejši pogosto čutijo, da jim zmanjkuje moči.
Telo Q10 res proizvaja, a ne vedno dovolj. Pri določenih skupinah je razkorak med tem, kar telo naredi, in tem, kar potrebuje, prevelik, da bi ga lahko zanemarili.
Eden izmed najpogostejših znakov nižje ravni koencima Q10 je stalna utrujenost, ki se ne izboljša niti z zadostno količino spanca. Ker je Q10 ključnega pomena za tvorbo energije, nizke ravni pogosto povzročajo občutek izčrpanosti že pri vsakodnevnih opravilih.
Kdo še posebej potrebuje koencim Q10?
Q10 je pomemben za vsakogar, a nekatere skupine imajo povečane potrebe:
-
- Ljudje po 40. letu: naravna proizvodnja z leti upada, potrebe pa ostajajo enake. Ta upad je še izrazitejši pri ljudeh s težavami s srčno-žilnim sistemom, saj srce zaradi svojih visokih energetskih potreb še bolj občutljivo reagira na pomanjkanje Q10.
- Bolniki, ki jemljejo zdravila za zniževanje holesterola (statine): zdravilo znižuje lastno sintezo Q10.
- Športniki in aktivni posamezniki: pri intenzivnih naporih se povečajo energetske potrebe in potreba po antioksidativni zaščiti.
- Kronično utrujeni: Q10 podpira proizvodnjo energije na celični ravni.
- Ljudje z višjim indeksom telesne mase (ITM): dodatni metabolni stres pri ljudeh s povečano telesno maso povečuje potrebe po antioksidativni zaščiti celic.
- Vsi z zahtevnim življenjskim slogom: stres, nezadosten spanec in pogoste okužbe so ravno tisti dejavniki, ki Q10 porabijo najprej.
Kako izberemo kakovosten Q10?
Prehranska dopolnila vsebujejo različne oblike in odmerke koencima Q10. Zato je pomembno vedeti, na kaj je treba biti pozoren pri izbiri.
Koencim Q10 je izrazito lipofilna molekula (topi se v maščobah, ne v vodi). To pomeni, da je njegova absorpcija v prebavilih bolj zahtevna od vodotopnih molekul.
Na kaj je potrebno paziti:
- Oblika: koencim Q10 obstaja v dveh oblikah – ubikinon in ubikinol. Ubikinon je oksidirana oblika in je najpogosteje prisoten v dopolnilih. Na voljo je že dlje časa in je dobro poznan. Telo mora ubikinon pred uporabo pretvoriti v ubikinol, ki predstavlja aktivno obliko Q10. Raziskave, ki primerjajo obe obliki, kažejo, da sta obe učinkoviti. Nekatere formulacije za boljšo topnost in absorpcijo uporabljajo posebne nosilce – ciklodekstrine. To so kratke verige vlaknin, ki v vodi oblikujejo lončku podobno strukturo. V notranjost ujamejo slabo topne snovi in jih sprostijo šele v prebavnem sistemu, ko se tudi same razgradijo, netopnim snovem pa tako omogočijo učinkovito absorpcijo.
- Odmerek: v kliničnih študijah so najpogosteje učinkoviti odmerki med 50 in 300 mg dnevno.
- Oblika izdelka: tekočine imajo pred kapsulami pogosto prednost pri hitrosti absorpcije, saj se ne rabijo najprej raztopiti.
Majhna molekula, velika razlika
Koencim Q10 igra ključno vlogo pri delovanju osnovnih celičnih procesov, ki omogočajo normalno delovanje telesa. Sodeluje pri nastajanju energije in hkrati pomaga ščititi celice pred oksidativnim stresom. Z leti se njegova raven zmanjšuje, potrebe pa pogosto ostajajo enake ali se celo povečajo. Zato postane še toliko bolj pomembno, da razumemo njegovo vlogo in znamo prepoznati, kdaj telo potrebuje dodatno podporo.
Viri:
- Crane FL. Discovery of ubiquinone (coenzyme Q) and an overview of function. 2007;7(Suppl):S2–S7. PMID: 17446142. https://doi.org/10.1016/j.mito.2007.02.011
- Crane FL. Biochemical functions of coenzyme Q10. J Am Coll Nutr. 2001;20(6):591–598. https://doi.org/10.1080/07315724.2001.10719063
- Mitchell P. Coupling of phosphorylation to electron and hydrogen transfer by a chemi-osmotic type of mechanism. 1961;191:144–148. https://doi.org/10.1038/191144a0
- Ernster L, Dallner G. Biochemical, physiological and medical aspects of ubiquinone function. Biochim Biophys Acta. 1995;1271(1):195–204. https://doi.org/10.1016/0925-4439(95)00028-3
- Kalén A, Appelkvist EL, Dallner G. Age-related changes in the lipid compositions of rat and human tissues. 1989;24(7):579–584. PMID: 2779364. https://doi.org/10.1007/BF02535072
- Hargreaves IP. Coenzyme Q10 as a therapy for mitochondrial disease. Int J Biochem Cell Biol. 2014;49:105–111. https://doi.org/10.1016/j.biocel.2014.01.020
- Rosenfeldt FL, et al. Coenzyme Q10 in the treatment of hypertension: a meta-analysis of the clinical trials. J Hum Hypertens. 2007;21(4):297–306. PMID: 17287847. https://doi.org/10.1038/sj.jhh.1002138
- Skarlovnik A, Janić M, Lunder M, Turk M, Šabovič M. Coenzyme Q10 supplementation decreases statin-related mild-to-moderate muscle symptoms: a randomized clinical study. Med Sci Monit. 2014;20:2183–2188. PMID: 25375075. https://doi.org/10.12659/MSM.890777
- Bhagavan HN, Chopra RK. Plasma coenzyme Q10 response to oral ingestion of coenzyme Q10 formulations. 2007;7(Suppl):S78–S88. PMID: 17482886. https://doi.org/10.1016/j.mito.2007.03.003
- Molyneux SL, Young JM, Florkowski CM, Lever M, George PM. Coenzyme Q10: is there a clinical role and a case for measurement? Clin Biochem Rev. 2008;29(2):71–82. PMID: 18787645. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2533152/
- Littarru GP, Tiano L. Bioenergetic and antioxidant properties of coenzyme Q10: recent developments. Mol Biotechnol. 2007;37(1):31–37. PMID: 17914161. https://doi.org/10.1007/s12033-007-0052-y
- Weber C, et al. Antioxidative effect of dietary coenzyme Q10 in human blood plasma. Int J Vitam Nutr Res. 1994;64(4):311–315. PMID: 7883392.
- Passi S, et al. The roles of coenzyme Q in disease: direct and indirect involvement in cellular functions during oxidative stress. Redox Rep. 2003;8(2):73–80. https://doi.org/10.3390/ijms23010128
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Za zdravje sta pomembna raznolika in uravnotežena prehrana in zdrav način življenja.
