Matični mleček je eden najbolj posebnih čebeljih pridelkov, vendar ga pogosto spremljajo tudi številne napačne predstave. Ali je res le dražja različica medu? Kako ga čebele sploh ustvarijo in zakaj je njegova pridelava tako zahtevna? V nadaljevanju razkrivamo šest najpogostejših mitov ter zanimiva dejstva o njegovi sestavi, nastanku in vlogi v čebelji družini.
Mit 1
Matični mleček je le redkejša, dražja oblika medu.
Dejstvo: Med in matični mleček sta povsem različni snovi. Povezuje ju predvsem to, da oba nastajata v panju, razlikujeta pa se po izvoru, sestavi in vlogi v čebelji družini.
Med nastane iz cvetličnega nektarja ali mane, ki ju čebele delavke obogatijo z encimi, postopoma zgostijo in shranijo v satju. Za čebeljo družino predstavlja predvsem pomemben vir energije in zalogo hrane za obdobja, ko v naravi ni dovolj paše. Sestavljata ga predvsem enostavna sladkorja fruktoza in glukoza, vsebuje pa tudi manjše količine drugih naravno prisotnih snovi.
Matični mleček ima povsem drugačen izvor in namen. Ne nastane iz rastlinske surovine, temveč je izloček žlez mladih čebel dojilj. Z njim se v prvih dneh hranijo vse čebelje ličinke, bodoča matica pa ga prejema skozi celoten razvoj in tudi pozneje v življenju. Gre za gosto in hranilno bogato snov, ki vsebuje vodo, beljakovine, sladkorje, maščobne kisline, vitamine in druge naravno prisotne bioaktivne sestavine. Med njegovimi najbolj značilnimi sestavinami je maščobna kislina 10-HDA, ki se uporablja tudi kot pomemben pokazatelj kakovosti in pristnosti matičnega mlečka.
Razlika med njima je jasno vidna že v panju: med je predvsem »gorivo« in energijska zaloga za čebeljo družino, matični mleček pa specializirana hrana, ki ima ključno vlogo pri razvoju matice. Čeprav se delavke in matice razvijejo iz genetsko enakih oplojenih jajčec, prav način prehranjevanja pomembno usmeri njihov nadaljnji razvoj. Enačenje matičnega mlečka z medom je zato precej zavajajoče – ne gre za dve različici istega čebeljega pridelka, temveč za snovi s povsem različnima nalogama v panju.
Mit 2
Matični mleček čebelarji iztočijo iz panja, podobno kot med.
Dejstvo: Za pridobitev enega kilograma matičnega mlečka je potrebno bistveno več dela kot za kilogram medu. Medtem ko lahko iz enega panja čebelar letno iztoči od 25 – 50 kg medu, se mora za matični mleček precej bolj potruditi. Za to obstaja tehnika, kjer čebelar v posebno oblikovane čebelje celice – matičnike, ročno prenese mlade ličinke iz satja. Zaradi drugačne dimenzije celic, čebele mislijo, da je potrebno te ličinke vzgojiti v matice, zato jih zalijejo z matičnim mlečkom. Po treh dneh čebelar odstrani ličinko in iz celice postrga matični mleček, Na ta način lahko iz enega matičnika pridobi okoli 200 mg svežega matičnega mlečka. Iz enega panja lahko letno pridobi le od 300 do 500 g matičnega mlečka, kar pojasni tudi razliko v ceni medu in matičnega mlečka.
Čebelar pri pridobivanju matičnega mlečka iz matičnikov.
Mit 3
Vsi čebelji izdelki delujejo enako.
Dejstvo: Med, propolis, matični mleček, cvetni prah, vosek in čebelji strup so po sestavi in namenu povsem različne snovi. Med čebelam predstavlja predvsem zalogo energije, cvetni prah pa pomemben vir hranil za razvoj zalege. Z matičnim mlečkom čebele hranijo ličinke, matica pa ga prejema vse življenje. Iz voska gradijo satje, v katerem shranjujejo hrano in vzgajajo nove čebele. Propolis uporabljajo za zapolnjevanje razpok ter zaščito in ohranjanje čistoče panja, čebelji strup pa je del njihovega obrambnega sistema. Vsak čebelji pridelek ima torej v čebelji družini svojo natančno določeno nalogo.
Čebelji pridelki od blizu: med v satovju, surov propolis in cvetni prah.
Mit 4
Vsi izdelki z matičnim mlečkom vsebujejo tudi med.
Dejstvo: Med in matični mleček sta dve različni sestavini, zato izdelki z matičnim mlečkom ne vsebujejo nujno tudi medu. Ta je lahko dodan zaradi prijetnejšega okusa, teksture ali kot nosilna sestavina, vendar obstajajo tudi izdelki z matičnim mlečkom, ki ne vsebujejo medu.
Prav tako ni vse med, kar je rumene oziroma zlate barve. Liofilizirani matični mleček se lahko raztopi v vodi ali drugi tekočini ter kombinira z vitamini, rastlinskimi izvlečki in drugimi sestavinami, ki vplivajo na barvo končnega izdelka. O njegovi sestavi zato ne sklepamo po videzu, temveč jo vedno preverimo na seznamu sestavin.
Mit 5
Matični mleček vsebuje laktozo.
Dejstvo: Izvor izraza »mleček« izhaja iz njegovega videza, ker je snov na videz bela do belo-rumena, gosta, kremasta in hranilna, poleg tega pa jo izločajo mlade čebele “dojilje” iz žlez v glavi. V starejši in ljudski razlagi se zato pogosto primerja z nekakšnim “čebeljim mlekom” oziroma “hrano za zarod”. Pa vendar matični mleček nima ničesar skupnega z mlekom, kot ga poznamo, in ne vsebuje laktoze.
Mit 6
Ker imam alergijo na cvetni prah, je zame bolje, da matičnega mlečka ne uživam.
Dejstvo: Vsi čebelji izdelki lahko vsebujejo sledove cvetnega prahu, ki ga čebele nabirajo in prinašajo v panj. Pomembno pa je razumeti razliko med cvetnim prahom v panju in tistim, ki povzroča običajni seneni nahod. Čebele nabirajo cvetni prah žužkocvetnih rastlin, ki se oprašujejo s pomočjo žuželk, medtem ko seneni nahod večinoma povzročajo vetrocvetke, rastline, ki svoj cvetni prah širijo z vetrom. Razlika med njima je ogromna. Velikost cvetnega prahu žužkocvetk in vetrocvetk lahko ponazorimo s primerjavo košarkarske žoge in frnikole. Cvetni prah vetrocvetk je manjši, lahek, suh in dobro lebdeč, zato se sprošča v velikih količinah, zlahka prodre globlje v nosno sluznico in ga vdihujemo v precej višjih koncentracijah. Zato ljudje z alergijo na cvetni prah načeloma niso občutljivi na čebelje pridelke in jih lahko običajno uporabljajo brez težav.
Ljudje z alergijo na cvetni prah načeloma niso občutljivi na čebelje pridelke.